»Ampak, kaj je najhuje, kar si kdaj videla? Kaj točno si videla?«

»Še vedno vidim, kako streljajo na temnopolte, kako ležijo trupla na ulici. Še vedno voham dim in vidim ogenj. Še vedno slišim letala, krike.«

»Vidimo, kaj se zgodi na volitvah, ko je udeležba nizka. Videli smo, denimo, v Italiji, kjer je močno zmagala skrajna desnica. To je zagotovo nevarno.«

»Nogomet je zadnji sveti ritual našega časa.«

»To je največje besedilo, kar jih je bilo kdaj napisanih.«

»Ravno sem plačal prispevke in je že nova številka. Jaz sem sicer prostovoljno s. p. že od nekdaj, ker mi taka vrsta dela ustreza in mi tudi ne gre slabo.«

»Poezija je od svetnikov in zveri, / nikoli od natančnih in omikanih.«

»Ne glede na to, kako uspešen sem bil, sem sebe vedno videl kot tipa, ki zna izboljšati koncept nekoga drugega.«

»Po mojem sporočajo en tak tihi punt, ker mislim, da se to ne dogaja prav pogosto v naši republiki Sloveniji in kontradiktorno ukrepom, ker se ljudje ne smemo zbirati v večjem številu kot 10, na nekem avtobusu jih je lahko 50, na nekem mestnem trgu pa največ 10 ali manj. Zdi se mi zanimiva inštalacija, manjkajo take stvari še kje, želel bi si jih še več.«